V iskanju rešitve

Panični napadi so se končali mesec po začetku jemanja zdravil. Zmaga. Tako moje na novo pridobljeno življenje vidi moja psihiatrinja. Pa je res? Ne, zame ne. Življenje na zdravilih je vse prej kot rožnato. Res je, panični napadi ne kontrolirajo več mojega življenja. Zdaj ga kontrolirajo zdravila.

Ni naključje, da se je istočasno s paničnimi napadi pojavilo tudi vrsto alergij, slab spomin, glavoboli, težave s koncentracijo. Zdravila so ustavila panične napade, ne pa tudi ostale težave. S seboj pa so potegnile še bombo stranskih učinkov, ki so prisotni pri vseh „mind altering“ zdravilih.

Stranski učinki, ki so včasih tako težki, da se mi zdi, da sem iz enega pekla šla v drugega. Življenje na zdravilih zame ni rešitev. Čakanje na napredek medicine na tem področju tudi ne. Želim si nazaj mojo osebnost. Želim si nazaj moje zdravje. Želim si otrok (ki jih na zdravilih ne smem imeti, saj povzročajo hude poškodbe plodu). Zato sem v iskanju rešitve. Rešitve, ki ne bo žrtvovala mojega zdravja in prihodnosti za življenje brez panične motnje. Želim si verjeti, da so se panični napadi pojavili kot posledica neravnovesja v telesu in ne ker taka pač sem. Verjamem, da se panični napadi niso začeli zaradi „primanjkljaja antidepresivov“. Nekaj je bilo in je še zmeraj narobe z mojim telesom, z mojim delovanjem možganov in zdravila le zakrivajo globlji problem.

Naslednji prispevki bodo moja zgodba o iskanju rešitve.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja